24.8.2015, 19. dan popotovanja po Vietnamu, selitev z obalnega Nha Tranga za 130km v notranjost države, v mesto Da lat (1500m nadmorske višine).
Ob pogledu skozi okno avtobusa, je mestece spominjalo na Sapo (skrajni sever Vietnma), a se je ob prihodu v njegovo središče, izkazalo za precej večje in bolj razvito.
Kaj kmalu je bilo potrebno poseči tudi po dolgih rokavih oz. jakni, saj tu temperture padejo za nekaj pod 20C. Klemen se je končno malce ohladil. Nastanila sva se v prijetnem hostlu in se v popoldanskem času sprehodila po mestni tržnici ter obkrožila jezero, okog katerega je razporejenih nekaj znamenitosti: Linh Son pagoda, flower garden.
Zvečer naju je lastnik hotela povabil na večerjo, ki jo vsak večer, kot dobrodošlico za nove goste priprvi njegova mama. Ob pripovedovanju dogodivščin s potovanj se je hrana kar topila v ustih (spring rolice, tofu, zelenjava,riž).
Naslednjega jutra sva se ob pričakovanju Lize, Urške in Štajerca hitro zbudila in v skupni sobi hostla smo si skočili v objem :)
Skupaj smo se odločili za najem motorjev in podali smo se v raziskovanje okolice. Liza, ki se je prvič z motorjem podala na tako dolgo pot, se je izkazala za super voznico, saj je bila že takoj izpostvljen a različnim terenom in vremenskim razmeram.
Spremljalo nas je namreč blato in dež.
Prva destinacija je bila Chicken village, kjer živi pleme, a je tri kokoške in dva petelina nismo uspeli najti :) Smo pa videli ogromne nasade solate, paradižnika in druge zelenjave.
Pot nas je nato vodila do splapov Pongour. Med potjo se je ulilo in ker so se želodčki že oglašali smo se ustavili v obcestni gostilnici. Prijazna gospodinja nam je naredila obrok po želji in kr sami smo se sprehajali po kuhinji in gledali kaj bi jedli. Super in poceni.
Kljub dežju, se je res splačalo priti to tega naravnega čudesa! Po slapovih lahko tudi plezaš in če si pogumen, kot naša fanta, greš kr pod slap in občutiš kakšno moč ima.
Probali smo tudi nam novi sadež -mkau. Izjemno, kot bi jedel bonbon.
Ker slapov za ta dan še ni bilo dobolj, smo se zapeljali do Elephant watherfall. Ponovno je deževalo, pot je bila spolzka, a mi smo bili silno ganjeni nad videnim.
Seveda brez ogleda vsaj ene pagode na dan ne gre - Linh An Pagoda.
Proizvodnjo svile smo ob vračanju v hostel zaradi deževja (+nihče ne govori angleško, da bi ga vprašal) zgrešili, našli pa weasel coffe! To je kava, ki jo pripravijo iz kakcev podlasic, ki jih prepražijo in zmeljejo. Ogledali smo si nasad kave in podlasice, ki jih hranijo s kavo. Za tiste, ki ne veste to je zelo cenjena in draga kava. Privoščili smo si skodelico le te, servirane v posebnih skodelicah.
Na poti nazaj je deževalo kot iz škafa in ob vrnitvi v hostel smo vsi šli pod vroč tuš.
Zvečer smo si ogledali night market in se podali v 100 roof bar. Ta bar je zelo težko opisati - narejen je kot labirint, hodiš po ozkih in temnih stopnica in iščeš pot do vrha, kjer je lep pogled na mesto. Noro!
Naslednjega dne sva zaradi mraza in dežja opustila prvotni plan - canyoning po slapovih! In tako smo skupaj z motorčki odšli raziskovat še ne raziskano! Tokrat smo našli proizvodnjo svile in se naučili postopka njene priprave :) bele sviloprejke se hranijo s posebnim listjem, dokler ne zrastejo in se zabubijo v kokon. Kokone nato namočijo v toplo vodo in na ta način ločijo svilnat kokon in v ovoj zavito gosenico, ki bi se sicer v končni fazibrazvila v metulja. Svilo napredejo v kolute, sviloprejke pa skuhajo in pojedo.
Kot dobri raziskovalci smo uspeli najti še farmo čričkov! Manjša tabla, nič turistično, nobene vstopnine, gospodarica brez znanja angleščine nas prijazno povabi na ogled prostorov, kjer gojijo čričke. Po ogledu nas je čakala še degustacija ocvrtih čričkov, čaja in domačega žganja. Črički so se izkazali za zelo okusne in teknili so nam :)
Sledila je pot nazaj, ponovno kavica v kavnem nasadu.
Nato spet beg pred dežjem in že smo prispeli do Lin Phuc pagode. Slednja, je vsaj mene, od vseh do sedaj videnih pagod najbolj očarala. Res gre za ogromno poslopje, v celoti narejeno iz mozaikov! Naj slike govorijo.
Z dragim sva napisala tudi par želja in listek nalepila na zvon ter za srečo 3x pozvonila.
Ogledali smo si še železniško postajo iz časa francoske kolonizacije
Crazy house smo pogledali le od zunaj, saj gre za zelo podoben labirint kot 100 rof bar.
Še z zadnjim centilitri bencina smo se povzpeli na sosednji griček, kamor vozi tudi gondola in uživali čudovit razgled ter jedli izjemno večerjo.
Smo si kr sami kuhali, saj so v mize vgrajene indukcijske plošče, prinesejo ti posodo z dvema vrstama juh, zelenjavo, noodle in kuhaš :) omnomnom
S slovesom od prijateljev in nočnim busom do prestolnice Ho Chi Minh se je zaključil najin obisk Dalata. Bilo je nepozabno.
Še povezava do bloga najinih prijateljev :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar