ponedeljek, 17. avgust 2015

Ko ti vietnamec časti pivo

Drugi dan hueta se je začel z obilnim zajtrkom:


V bližini mesta je en kup templjev/grobnic/pagod... Izbrala sva si dve, ki sta ocenjeni kot najboljši/najlepši. Prva je bila Thien Mu pagoda:



Gre za največjo religiozno stavbo v Vietnamu in simbol mesta. Postaviti jo je dal vladar Nguyen Hoang po tem, ko se je sprehajal ob reki Perfume (reka, ki teče skozi Hue). Slišal je za legendo o ženički, ki je prerokovala, da se bo na tem kraju sprehajal vladar in dal postaviti pagodo, ki bo poenotila in združila Vietnam. To je tudi storil, pagoda pa je postala osrednji predmet številnih poezij in ljudskih pripovedk->prerokba se je uresničila mar ne? :D



Pot sva ob reki navzgor nadaljevala proti Minh Mang grobnici, ki je ena izmed bolje ohranjenih v Hue. Gre za kompleks, v katerem sta dve jezeri, templji in pavilijoni. Skozi 700m dolgo pot se sprehodiš čez tri pavilijone, ki predstavljajo tri moči: nebesa, zemljo in vodo. 




Sama grobnica je odprta le en dan na leto, tako da notri nisva mogla :) 

Potem pa se je začelo. Kaj dosti za videt v Hue razen veliko grobnic (ki so itak vse iste, pa še vstopnine so povsod) ni. Zato sva se odpravila cca. 40km stran, kjer so "na kupu" tri stvari, narodni park, slonje topilice in neka lepa plaža. Ok, se peljeva, cesta kar vredu, kar gre. Po dobri uri odcep za narodni park. Bach ma 4km je pisalo. Ok, zavijeva, cesta takoj slabša. Betonirana, tista ko dela tudup tudup ko se pelješ :D Polom za rit. Po kakšnih 20min take ceste tabla Bach ma park-16km. To pa nebo šlo že malo jezna oba (beri vse to se je dogajalo 11.30-14.30-največja vročina, šaši oblečena v dolge hlače in pulover da je nebi zapalilo). Obrneva, nazaj po isti cesti. Greva po glavni naprej do slonjih toplic. Od vročine zadeta se premisliva kakih 5km pred toplicami in greva na "plažo". Nevem zakaj sva se premislila. Glupa ideja. Se peljeva pol ure prideva že skoraj do plaže. Vstavim v senci in potegnem ven vodič. In berem: v Lang Co (to je ribiška vas, kjer je ta plaža) ni nič pametnega za delat razen Slonje toplice so 7km stran :D Super. Plaža je bila verjetno kakih 500m stran, noben mi ni znal povedat točno kje, na navigaciji pa tudi ne nobene ceste ki bi vodila do tja. Se spet premisliva in nazaj v toplice. Vzdušje ni bilo rožnato bomo rekli :) Po treh urah eksodusa se vendarle znajdeva v teh toplicah. Ubistvu gre za naravne bazene reke, ki teče tam. Iz ene skale pa so naredili slona, zato slonje :) 



Ob teh bazenih so iz bambusa narejene terasice, na njih si lahko naročiš za jest in za pit.

Lačna kot volka se vsedeva na eno in se probava zmenit za hrano. Itak ne govori nobeden nič angleško :D Prileti od nekje en vietnamec, ki je kao znal malo. Sva hotla naročit riž s piščancem in zelenjavo pa ni in ni šlo, na koncu sva dobila dve ogromni porciji riža in krožnik zelenjave (verjetno blitve). 


Vsi so naju gledali kako lahko samo to jeva :D Ja valda če se nismo razumeli!!! Vietnamec mi je nato celo prinesel pivo. Here you go my friend pa me je potrepljal po rami haha Kr bed, da mi je moral on častit pivo, verjetno sva res zelo slabo zgledala in je mislil da nimava :D Mimogrede, plače v Vietnamu se gibljejo 100-300USD. 


V bazenčkih sva se lepo ohladila, voda je na nekaterih mestih zelo globoka tako, da je možno tudi skakanje s skal :) Nato je sledila pot domov. Prišla sva v malo več kot eni uri, hitro. 


Tudi vročine ni bilo več. Bil pa je drug problem. Cesta po kateri sva se peljala tja in nazaj je še v izgradnji. Tjagrede so se večinoma pripravljali na asfaltiranje, nazaj pa je mrgolelo tovornjakov z asfaltom, prahu je bilo nenormalno:


Saj sva se zadekala pa ni pomagalo :)



Še nekaj stavkov glede prometa. Vozi se po desni, s tem da se motorji vozijo skrajno desno, avtomobili in vsa ostala vsaj 4kolesna vozila pa se držijo levo oziroma levega voznega pasu. Omejitev ni, vozijo zelo počasi, rekel bi da je povprečna hitrost tudi na hitri cesti cca 40kmh, v mestu 30. Do sedaj še nisva imela motorja, ki bi mu delal števec, ampak rekel bi, da s kakšnih 60na uro prehitevaš vse. Zlato pravilo je pravilo močnejšega. Primer: Ko tovornjak zavija levo ali iz stranske ulice bo počakal le, če mu nasproti pripelje tovornjak/avtobus, drugače bo lagano izsilil. Z motorjem si tako zadnji lolek na dnu verige :D Semaforjov ne upoštevajo, oziroma nekateri jih nekateri ne. Avtobus jih recimo ne :D Ker je na vrhu :) Kar se tiče cestne infrastrukture. Ta cesta, ki sem jo prej omenjal glede asfaltiranja, je kao avtocesta. Gre za cesto široko 25m, brez kakršnekoli talne označbe ali sredinske pregrade. Včasih sta tako dva pasova v eno in dva v drugo smer, spet drugič pa imaš občutek da se voziš po enosmerni v nasprotno smer :) Brez troblje bolje da negreš na cesto, saj ogledal ne gleda nihče, se pravi, ko se pelješ mimo nekoga zmeraj potrobiš ter mu tako sporočiš: Pazi, grem mimo, ne delaj nenadnih gibov :)

To je to, medtem pa sva se že prestavila v mesto Hoi An, poročilo v naslednjem blogu :) 




Ni komentarjev:

Objavite komentar