Hanoi drugič/tretjič

Šaši ni omenila, da sva si praktično vse kar je za videt v Sapi ogledala do 14. ure. Ker nisva imela sobe (check out do 11), je sledilo celopopoldansko presedanje sem in tja :) Nočni bus je odšel ob 22. Seveda sva takoj zaspala. Do Hanoja (od koder imava danes tudi nočni bus do Hue) naj bi vozil več kot sedem ur, mi pa smo prispeli ob 3:30 zjutraj. Fuck. Kaj nej zdej?! Spanja torej zelo malo, midva pa spet brez sobe ker greva itak naprej :D Super! Sva pa zato videla tudi nočno podobo Hanoja. Ulice prazne kar se stojnic tiče, prometa še vedno kar veliko, tu in tam kakšen "včerajšnji" pijani anglež :D 

Nočna podoba želvjega templja je bila izjemna :) Naju je pa nekaj zelo fasciniralo. Če lani v Indoneziji nismo videli praktično nobenega rekreativca je tu stvar ravno obratna. Vsedla sva se na klopco s pogledom na tempelj okoli naju se je pa nabiralo čedalje več ljudi (beri ura 4:00). Nekateri so tekali sem in tja (tekali zato ker tečejo reeees počaasiii :)), se razmigovali (nekatere ženice so naju res nasmejale z inovativmimi vajami :)), igrali badminton, nožno odbojko, celo muziko si naštimajo in imajo skupinsko aerobiko. Ob 5:00 zjutraj!!

 

Ker nisva imela drugega za delat, nisva pa si od znotraj ogledala mavzoleja njihovega slavnega diktatorja Ho Chi Minha, po katerem se imenuje tudi mesto na jugu. Sicer si lahko sami več preberete o njem, vseeno pa nekaj stavkov. Bil je premier, prvi predsednik in ključna figura v ustanovitvi demokratične republike Vietnam (1945) ter v ustnovitvi vietnamske ljudske armade, ki je 1954 dokončno premagala francoze. Po smrti so njegovo truplo ohranili v mavzoleju, kamor se vsak dan steka ogromno turistov, predvsem pa vietnamcev, da bi se poklonili njihovemu velikemu vodji. Mavzolej je odprt 8-11 razen ob pon in petkih. Ja, prav ste ugotovili! Danes je petek. Dobro, da sva prehodila 3km v eno smer pri 35stopinjah in 100% vlagi, da sem lahko zgradbo, ki jo je CNN označil kot 6. najgršo na svetu, slikal le od zunaj! :)

 

Spredaj je častna straža, ki se menja vsako uro.

V zaprtem času skrbijo za truplo.

Menda je zelo dobro ohranjeno. Zanimivo kako nekateri narodi pomembne zgodovinske osebe častijo kot bogove, medtem ko drugje (pri nas?) nanje gledajo kot na največje zločince. Če še komu ni jasno o čem, tiste brez napisa so

precej znane mar ne?

Shopping centrov je tukaj sicer bolj malo, vseeno sva se, predvsem ker je tam klima, odpravila v enega. Z busom! Pot do avtobusne postaje ni bla ravno po naših standardih:

7000 dongov (manj kot 0,3€) v eno smer. Sva prišparala tolko, da sem princeski dovolil da si je kupila par stvari. Taxi bi bil namreč 50.000dongov :) No tudi sam sem si kupil kratke hlače za 1,5€. Tako pocenske hlače sva kar dolgo iskala, da neboste mislili. Cene so drugače za tukajšnji standard zelo visoke. To je najbrž tudi vzrok, da je bilo nakupovalno središče praktično prazno... 

Ok, zdej mi je pa zmanjkalo. Greva pod tuš. V najinem hostlu so tako prijazni, da nama bodo to dovolili kljub temu, da že 5 dni nisva več njihova gosta :)

Do naslednjič pozdrav iz hanojske savne!