Mui Ne je obalno mestece na JV Vietnama. Znano je po vodnih športih- kajtanje, windsurf in tudi surfanje na valovih - edino mesto v Vietnamu, kjer je to možno.
Domačini se ukvarjajo z ribolovom in turizmom, ki se je tu začel precej pozno - prvi turisti so sem prispeli šele leta 1995. Višek tukajšnje infrastrukture predstavljajo hoteli. Gre za manjše a zelo lepo urejene hotelčke :))
Mesto recimo ne premore niti ene bencinske črpalke - gorivo kupiš pri domačinih, ki imajo ob cesti postavljen sod iz katerega ti načrpajo kolikor hočeš :) Plačaš 1,2€ za liter (na bencinski je 0,8€). Spet nateg :)
Spala sva torej v enem izmed takšnih manjših hotelov za 8,5€ na noč na sobo.
Del hotela je tudi bazen, ob katerem so stregli pijačo in zelo dobro hrano po izredno nizkih cenah.
Zdaj je namreč "low season" in je na vse iz menija 50% popust. Tako so cene takšne:
-pivo 0,5l=0,4€
-cuba libre=1,2€
-rezanci z zelenjavo in piščancem/govedino=1,2€
-različni hamburgerji s pomfrijem=2€
-grška pita=2€
-različne pice=2-3€
-avstralski sirloin beef steak=5€->najdražja stvar na meniju. Najboljši kar sem jih jedel.
Vsak dan ob 16. je med gosti hotela tudi "turnir" v odbojki na mivki. Igrišče je kakšnih 10m stran od bazena :)
Drugi dan sva si sposodila motor. Tudi ta je bil poceni, najcenejši do sedaj - 4$ na dan pa še četrt tanka goriva je imel notri. Skoraj nama nebi bilo treba tankat. :)
Odpravila sva se pogledat dve stvari. Prva je bila Fairy springs (prevod bi bil recimo Vilinje toplice :)). Gre za kanjon bližnje reke, ki je v bistvu potok. Peš greš bos po potoku do kanjona :) Super!
Se opravičujem že vnaprej za dolg tekst ampak:
Saga o ključih, II. dejanje
Že prejšnji dan je Šaši ob brskanju po internetu in branju mnenj o najinih destinacijah nekaj opazila. Vsi so opozarjali, da je ogromno žeparjev. Nikjer drugje do sedaj ni bilo toliko kritike na ta račun. Kradejo nekako takole: Že takoj, ko prideš tja se ti priklopi nek mladenič, ki je nato "tvoj vodič" (čeprav ga ne rabiš in ga nisi zahteval, nikjer tudi ni vstopnine). Ukrade ti npr. denarnico, vzame ven nekaj denarja. Ko opaziš, da je nimaš in jo začneš iskat se on naredi kot, da jo je našel, in zahteva ogromno napitnino.
Ko sva prispela tja se nama je torej takoj priklopil ta mladenič:
Vse lepo in prav, celo pot naju je slikal, nama kazal razne rastline, živali (kača). Pridemo do konca in je hotel napitnino. Ni problema, potegnem ven denarnico in mu hočem dat 20.000dongov (1$). Se mi je zdelo pošteno za 20min kolikor je trajalo vse skupaj. Ni hotel vzet. Da je premalo in da mu morem dat 5$. Svinja mala :) Pa sem rekel, da mu ne dam in pospravim denarnico. Je reku pol ok, 3$. On je cenkal za svojo napitnino :) Haha. Spet potegnem ven denarnico, mu molim 20.000 pa spet ni hotel. Ok, pospravim že drugič. Še naprej je nekaj jokal tam, da hodi v šolo in, da rabi denar za hrano ter podobne buče nama je prodajal. Sem ga mel poln kufer, tretjič potegnem-tokrat je vzel 20.000. Potem pa jo je s precej hitrejšim korakom ucvrl nazaj po strugi navzdol. Ko je bil že kakšnih 20m pred nama se primem za žepe in...NI KLJUČEV!!! Prva stvar, ki nama pade na pamet: Mali jih je ukradel. Greva hitro za njim, za ovinkom vidiva kako teče. Se zaderem naj se ustavi in se je. Začuda. Je rekel, da jih nima. Sem ga prašal trikrat in je trdil, da jih nima. Ok, mogoče si jih pustil v skuterju, reče Šaši (to sem naredil lani v Indoneziji). Bil sem ziher, da sem jih imel sabo ampak dobro. Greva do skuterja in...ni jih bilo tam. Jao jao. Se zmeniva, da bo Šaši pri skuterju, da nama ga mali ne odpele, če slučajno res ima ključe, jaz grem pa nazaj do njega, da ga malo bolj na trdo izprašam :) Sem ga našel, že je bil v gostilni, jedel kosilo (verjetno si ga je privoščil z najinimi 20.000dongi). Ko sem ga spet povprašal po ključih je spet rekel, da jih nima. Verjel sem mu, res se mi ni zdelo, da laže.
Potem pa žarnica! Najbrž so mi padli ven, ko sem trikrat izvlekel denarnico (bil sem siguren, da so bili v tistem žepu, zraven telefona jih 100% ne bi dal saj ga lahko opraskajo). Vse to z denarnico se je dogajalo sredi potoka, ki bi jih lahko odnesel marsikam. Šprint po potoku navzgor cca 1km do kraja zločina. Pridem tja, iščem iščem in jih ni bilo. Joj nekam jih je odneslo. Še malo iščem naokoli - STOPIL SEM NA NJIH. So bili zakopani v pesku, če bi bil obut jih nebi začutil in tudi ne našel. Aja, vse to na 38 stopinjah. Ne, nisem padel v vodo:
Sledila je pot naprej proti drugi destinaciji, rdečim sipinam. Kot že omenjeno se domačini ukvarjajo z ribolovom, povsod ob poti sušijo ribe, zanimivo je da so praktično samo girice (oziroma neka podobna vrsta malih ribic) :)
Nato sva po krajšem iskanju le najdla slavne "rdeče" sipine. Za pravo rdečo barvo moraš baje počakati do sončnega zahoda, midva sva bila sredi dneva.
Fotografinja spet bi imela svojega dne :)
Zadnji dan sva izkoristila za poležavanje ob bazenu, da se malo spočijeva pred potjo naprej. Čaka naju sleeping bus do HCM, od tam pa imava naslednji dan let do Bangkoka. Najin čas v Vietnamu se tako izteka, zadnje dni pa sva se počutila kot na medenih tednih!