Okus? Ne vem, nekako sladko-slano. Očitno jih posolijo preden jih spečejo! :)
Po zajtrku sva si sposodila motor in jo hitro mahnila proti 35km oddaljenemu Tiger templju :)
Tukaj vozijo po levi, ampak ni panike, smo vajeni od lanske Indonezije :) Sicer pa so ceste veliko bolj urejene kot v Vietnamu, ljudje celo upoštevajo semaforje in cestne predpise. Pravilo močnejšega tu ne obstaja.
Sva že prej malo brala o templju - ne smeš met oblečeno rdeče, roza ali česarkoli kar spušča kakšne zvoke (npr. palerina). Je pa tudi tempelj :D In princeska je prišla takole:
Že vstopnina je za te razmere precej draga (600bahtov-14€), zdaj pa bi mogla še kupit nekaj za oblečt - tukaj ne sposojajo :) Neke grde hlače za 5€. In sva rekla, da ne bova. Nazaj na motor in do neke hiše, kjer sva se komaj uspela zmenit za sposojo dolgih hlač (pulover za čez rame je imela seboj). Najprej nama je gospa prinesla rdeče :D Pa jih nisva vzela, ker bi jo tiger lahko pojedel! :) Nono, tiger attack! Ham ham :) Pa je šla nazaj v hišo in prinesla dolge zimske, črne :) Jo vsaj zeblo ni haha
Kratka zgodovina. Tempelj se je odprl leta 1994 in že od samega začetka slovi kot zatočišče za živali. Najprej so imeli kokoške in pave, čreda različnih živali je rasla, saj se je glas o templju razširil po okoliških vaseh - vaščani so začeli prinašati različne "nezaželjene" oziroma poškodovane živali. Prvega tigerčka so dobili 1999 - zasegli so ga divjemu lovcu, ki ga je hotel nagačit. Že mu je vbrizgal smrtonosno mešanico a je mladič preživel - dostavili so ga v tempelj kjer je, sicer nekaj mesecev kasneje, umrl. Zgodba je bila precej odmevna. Tako je tempelj kmalu dobil 4 moške, kakšen mesec kasneje pa so policisti na meji zasegli še 4 ženske mladiče. In se je začelo :) Skoraj 150 jih že imajo!
Pričakovala sva, da vse skupaj zgleda kot nek živalski vrt nakoncu pa imajo enega udomačenega tigra, s katerim se lahko slikaš, vse ostalo pa moraš doplačat. Daleč od tega!!
Moram rečt, da sva bila oba zelo prijetno presenečena nad vsem skupaj. S tigri preživiš kakšne 3-4 ure, seveda lahko cel dan - tisto doplačaš. Imajo 14 tigrov, ki so primerni za obiskovalce. To so mladi samci, stari do treh let. Nato nastopi spolna zrelost, nagajat jim začnejo hormoni - večkrat se stepejo med seboj. Največ poškodb (ki jih sicer ni veliko) oskrbnikov nastane ravno pri reševanju pretepov med samci. Gre večinoma za praske in ugrize, večjih poškodb in smrti do sedaj še niso imeli. Torej teh 14 nas je najprej čakalo in z vsakim smo se lahko fotografirali.
Kar se tiče obtožb o tem, da so omamljeni. Niso! Res niso! Zgledajo pa tako, to je res. Vsi, ki imate doma mačke, veste, da prespijo cele dneve. To je pa le malo večja muca ne :) Ravno v času našega obiska (12-16) je njihov naravni čas počitka, saj je takrat največja vročina, ki jo večinoma prespijo :) Tako se jim spi, da je joj :)
Po kakšni uri takšnega fotoshootinga je sledil sprehod s tigri :)
Sem tudi direktno vprašal vodičko o omamljanju. Velike mačke imajo relativno šibke ledvice in jetra, ki hitro odpovejo in posledično žival umre. Nebi prišli do številke 150, če bi jih stalno drogirali :) Tudi operacijam pod splošno anastezijo se izogibajo, sploh če jih pride več v kratkem času. So tudi zelo agresivni, ko se zbudijo. You don't want to be around a tiger when he wakes up! :)
Po sprehodu je sledilo še posebno fotografiranje. Nekateri tigri so res pozirali :)
Lepotica in zver :)
Imajo 85 zaposlenih, ostalo so prostovoljci. Kdorkoli lahko ostane tam in pomaga. Tudi vodička je 5 let nazaj obiskala tempelj, nato voluntirala, zdaj pa je tu zaposlena :) Tigri skupaj na teden pojedo 4200kilogramov piščanca, ki je njihova osnovna hrana (piščančje meso je tu dobre kvalitete in relativno poceni), ki ga je treba vsega prekuhati! :) Obratovalni stroški so tako kar visoki (baje okoli 13.000€ na teden), vseeno pa jim zaradi visokih vstopnin, ki so njihov edini vir zaslužka, denar ostaja. Tako bo tu nekoč verjetno stal ogromen turistični safari, katerega obrisi se dajo slutiti že danes.
Verjetno enkrat vhod v safari park, cesta danes pelje mimo :)
Ogromna fontana sredi ničesar-poiščite šaši :)
Ostale tigre si lahko ogledaš s sprehodom po "sky-walku", nekakšna nadzemna pot, spodaj so pa tigri.
Navdušil sem se nad njihovim načinom betoniranja. Vse je iz betona, kljub temu pa sploh, ko je rjavo pobarvano, izgleda kot les.
Da sklenem misel o tigrih. V templju po mojem mnenju z njimi res lepo ravnajo. Je pa res, da se je prej zaklonišče za živali spremenilo v turistično atrakcijo. Tigri se jim skoraj nekontrolirano množijo, 150 jih res ne rabijo (nekakšno nelagodje na to temo sem čutil tudi iz ust vodičke: 14 tigers have to work, to provide for the other 135).
Okoli mesta je ogleda vrednih še precej stvari, midva pa sva imela na voljo le še en dan. Zato sva se odločila, da greva na organiziran izlet. Ob 8 so naju pobrali pred hostlom oin po enourni vožnji smo prispeli na prvo destinacijo - Erawan waterfalls.
Na 7 nivojih je 7 glavnih in več manjših slapov. Po lično urejeni potki se sprehajaš mimo vseh, ob nekaterih slapovih se je možno tudi kopati oziroma spuščati v vodo :)
Do najvišjega nivoja je kakšne 2km hoje po džungli, pot se proti koncu kar precej strmo vzpne. Prideva do tam, hitro kopalke gor in v vodo. Nato pa krik, joj nekaj me grize in že je bila šaši zunaj :)
Ribe. Že na poti tja je vodička govorila: In the lake fish, give massage. Free pedicure! Sem si mislil dobro, to bo zdaj ene par takih rib, na vsake tolko kakšna pride. Ma kje!!! Ogromno. In midva sva bila zjutraj prva na vrhu, itak so bile lačne!
Kasneje so se umirile, sploh ko so prišli še drugi obiskovalci, da so se razporedile med vse :) Babe kričale kot nore :) Ribe jejo odmrlo kožo nog in rok. Saj ne boli, žgečka pa ko hudič :) Ne moreš bit notri dolgo, če že, se moraš vseskozi premikat in jih odganjat :)
Še nekaj slik s slapov
Po obilnem kosilu je sledila pot naprej.
Odpravili smo se proti slonjemu kampu, jahat slone!
Najin mahut (slonjar, upravljalec slona, ne vem kako bi točno prevedel :)) je bil zelo prijazen in smešen.
Po kakšne 15 minutah "ježe" je vzel moj telefon, skočil dol s slona in stekel stran. Midva pa sama na slonu sredi ničesar :)
Nato nama je dovolil, da ga zajahava :)
Primerjava med konjem in slonom? Nekje kot da bi primerjal vožnjo športnega avtomobila ali celo cestnega motorja z vožnjo avtobusa. Premika se počasi ampak vztrajno. Kot tank :) Šli smo tudi v zelo konkreten klanec, brez problema :)
Sledilo je še hranjenje in božanje :)
Na spletu prebereš vse možne komentarje na take kampe, moj bi bil tak: SLONOM TU NIČ NE MANJKA!!! Res je sicer, da ima vsak okoli noge verigo ampak kako pa boš drugače privezal tako veliko žival? Okoli nog ni ran zaradi pretesne verige ipd. Res je tudi, da imajo na hrbtih navadne železne klopce, ampak so konretno podložene (skoraj 10cm debela plast odej jih sigurno obvaruje pred žulji). In četudi so klopi iz železnih cevi, vsi skupaj z mahutom vred sigurno nismo tehtali prek 250kg. Ne rečem, da bi s podobno težo obtežili konja, za žival, ki lahko tehta do 5 ton, pa je to verjetno mala malica.
Tudi iz obnašanja slonov se mi ni zdelo, da bi trpeli. Ko so se kopali v vodi so z rilci veselo škropili naokoli, ko smo odhajali so začeli trobiti najbolj na glas na svetu. Nebi rekel, da je to obnašanje slona, ki je pod hudim stresom.
